Highlights
Photos by Erin McKinney & Enrico Policardo
Audio conferenza Pogačar + Policardo
(recorded by Tonino Vantaggiato)
Dogodek poteka v sodelovanju z ZRC SAZU in Univerzo v Novi Gorici ter se osredotoča na provokativno in pogosto zanemarjeno vprašanje odpadkov, zavržkov in smeti. Po navdihu obširne mestne razstave „Branded Trash” želi razprava na spodbuden in provokativen način obravnavati vprašanje odpadkov, ki jih ustvarja človek, ter raziskati manj prijetne vidike našega odnosa do odpadkov. Pogovor bo udeležence izzval k ponovnemu razmisleku o tem, kako vidiki, kot so spomin, osebna zgodovina in nezavedne navade, vplivajo na vsakodnevne izbire in dejanja, ter poudaril napetost med tem, kar zavržemo, in trajnim vplivom, ki ga to pušča v naših življenjih in okolju. Dogodek je sestavljen iz dveh delov: predavanja in interaktivne delavnice.
Program dogodka
15.00 – 16.00
Trash it! Bin it! Dump it? Odpadki kot mnemotehnično sredstvo
Razmišljanje o odpadkih in spominu Martina Pogačarja, znanstvenega sodelavca na Inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani
Skozi celotno življenje nastajajo odpadki. V večini primerov so ti odpadki organski, primerni za kompostiranje… dejansko podpirajo presnovni ciklus življenja. Po industrijski revoluciji pa nas je osredotočenost na petrokemične in druge anorganske materiale, ki se postopoma vključujejo v človeško življenje in prepletajo z njim, oddaljila od organskega in porinila v hibridni svet nežive in anorganske snovi.
V nasprotju z organskimi odpadki, anorganski skorajda ne predvidevajo presnovnega ciklusa. Namesto tega prispevajo k njegovemu razkroju. Zlasti anorganske snovi na osnovi ogljika (petrokemikalije), ki se težko in počasi razgrajujejo in s katerimi se nenehno srečujemo, postajajo invazivne. Bolje rečeno, ne le srečujemo se z njimi: bombardirani smo z novimi stvarmi, ki se hitro spremenijo v odpadke (novimi! sedaj!). In postopoma je vse postalo čedalje bolj nevidno.
Odpadki so danes vsepovsod in postajajo eksistenčni problem, za reševanje katerega bodo potrebni domišljija, strokovno znanje in energija. Vendar se lahko problema odpadkov lotimo tudi na umetniški in raziskovalni način, ki nas spodbudi k postavljanju vprašanj.
Kaj so smeti? Iz česa so narejene? Kje jih najdemo? Kako dolgo trajajo?
Kaj je značilno za odpadke? Kakšen odnos imamo do njih? Po čem se odpadki razlikujejo od ne-odpadkov? Kaj se lahko iz njih naučimo? Kdo in zakaj jih je ustvaril? Kaj nam razkrivajo o vsakdanjem preteklem življenju, o preteklih dejavnostih na področju proizvodnje in potrošnje? In kako so povezani s spominom in prihodnostjo?
Med predavanjem bomo obravnavali ta vprašanja, pri čemer se bomo osredotočili zlasti na mnemotehnične vidike odpadkov: kakšna čustva vzbujajo? Kakšne učinke imajo? Kako je materialnost našega sveta prek odpadkov vpletena v spomin?
BRANDED TRASH
Odpadki in vizualna komunikacija – projekt fotografa Enrica Policarda
Smeti so nekaj fascinantnega: vedno pritegnejo pozornost.
Pomislim na staro, od sonca pobeljeno pločevinko Pepsija, ki je bila dolga leta zapuščena ob kupu bujnih gob, ki so mirno rasle v gozdu blizu mojega rojstnega kraja, nekaj kilometrov od meje.
To je moj prvi spomin na odpadke, ki so jih odvrgli ljudje.
Zbledela modra barva in logotip Pepsi, ne Coca-Cola, ker je bila Jugoslavija komunistična država, Coca-Cola pa preveč ameriška, da bi bila dovoljena.
Vsaj tako sem mislil: nisem vedel, da jo tam prodajajo očitno že od 60. let prejšnjega stoletja. Vendar se tega ne spomnim, vsaj pred letom 1990 ne.
Potem so se stvari spremenile. Redno so se začele pojavljati pločevinke Coca-Cole, celo v gozdu.
Znamenja časa. Pridružitev Zahodu.
Najraje sem imel Pepsi, še posebej jugoslovanskega. Seveda je bila in še vedno je Cockta, ki bi jo opredelil kot balkanski Marmite, ne zaradi okusa, ampak zaradi odnosa ljubezni in sovraštva, ki ga vzbuja. Toda ta serija ne govori o jugonostalgiji ali vzhodnoevropskih brezalkoholnih pijačah. Govori o odpadkih, blagovnih znamkah in o tem, koliko človečnosti se odraža v ustvarjenih smeteh. Zdaj v gozdu ni več Pepsija, je pa veliko pločevink Coca-Cole, kablov za iPhone, izdelkov Mondelez in piv Heineken – ne le v gozdu v bližini mojega doma, ampak po vsem svetu.
Smeti blagovnih znamk niso navadne smeti. Niso le okoljska katastrofa.
To je tudi oglaševanje; neplačano oglaševanje blagovnih znamk, zahrbtno in vseprisotno. Lovi naše oči in zaposlene misli; neskončno vmešavanje izdelkov v filme naših življenj.
Ni pomembno, kje sem zdaj in kakšen je moj okus. Pepsi bo vedno imel moč nostalgije.
16.00 – 17.30
Delavnica
Trashing it together, delavnica Petra Purga
Prinesi odpadek, lahko je tvoj ali koga drugega,
izposojen ali ukraden;
lahko je predmet,
fotografija/videoposnetek,
ali zgodba oz. anekdota o odpadku.
Skupaj bomo razpravljali:
– Iz česa je narejen?
– Kaj bi lahko postal?
– Kdo in zakaj ga je odvrgel?
– Kaj ima skupnega z drugimi prisotnimi odpadki?
In skupaj se bomo zamislili: kako lahko ta predmet postane nekaj drugega, skulptura, performans, dogodek, razstava, aplikacija, izdelek, šejk ali celo jed, ki bi jo lahko pripravili iz tega odpadka?